*
designed by Viva La Echo
   
 
 
 
 
   
 
127 prispevkov • Stran 8 od 91 ... 5, 6, 7, 8, 9
 
 
kitaramoz
Uporabniški avatar
vintage član foruma


Prispevkov: 2338
Pridružen: 16 Mar 2006, 15:28
Kraj: štajerska


Odgovor Objavljeno: 08 Mar 2016, 23:31 

imaš dva tipa kitaristov...šminkerje ki jih jih moti vsak mikro ris v laku in kitariste, ki so veliko na odru in jim je kitara orodje...isto je pri kupcih nekoga bo motil vsak znak igranja na kitari in ti bo zbijal ceno, drug bo iskal kaj mu instrument nudi glasbeno in ga vizuelna stran ne moti...če kupujem novo kitaro mora biti brezhibna in nepoškodovana in najraje imam da jo imam prvi v roki...če kupujem rabljeno mi je vseeno dokler me instrument prepriča po vibu in zvoku ;) imam kitare ki so mint in nekaj starejših ki imajo par bušk in prask...osebno ne popravljam vizuelnih poškodb na instrumentu, ker je to patina ki jo dobi glasbilo z uporabo in ne vpliva na njegovo funkcionalnost...

se ti zdi da so te kitare zaradi prask in napravilnosti v laku izgubile na vrednosti?

Slika

Slika

:mrgreen:
Life's too short for playing modelers :) Guitar - cable - pedals - Tube Amp ;)
 
 
 
 
DIO
Uporabniški avatar
reverb fanatik


Prispevkov: 455
Pridružen: 12 Avg 2009, 06:56
Kraj: Izola


Odgovor Objavljeno: 09 Mar 2016, 09:38 

Lepše se ne da povedat :kitarist:
 
 
 
 
FelX
Uporabniški avatar
Administrator


Prispevkov: 6043
Pridružen: 19 Jan 2005, 17:03
Kraj: Celje, knežje mesto


Odgovor Objavljeno: 09 Mar 2016, 10:25 

Buške so zakon. Čeprav, da bi pa ekstra € dajal da mi jo zj* (ala fender relic) mi pa tudi ni. Mora biti od igranja.
Slika Bodi fül kül in postani podpornik foruma --> Slika
 
 
 
 
constant mesh
vzhajajoča zvezda


Prispevkov: 206
Pridružen: 09 Mar 2010, 00:12
Kraj: MS


Odgovor Objavljeno: 09 Mar 2016, 12:38 

Nekatere stvari so neizbežne, nekatere se pa včasih zgodijo, včasih ne. :)

Pravi zbiratelji plačajo za patino in originalno barvo (vseeno, če je dobro ali slabo ohranjena) več kot za komplet obnovljen finiš. Npr. če je tale LP malo višje kak vintage LP iz 50-ih, potem je čez palec rečeno vreden maksimalnega zneska. Če bi bil prešprican in narejen v nulo, bi bil vreden pol manj. Tudi če bi ga obnovil proizvajalec.

Obstajajo tudi izjeme. Če bi kupil Knopflerjev 1961 rdeči strat, bi bil vreden samo njegovega imena in dediščine, saj je bila kitara v 70-ih prelakirana s frišno rdečo. :) Pravi zbiratelj bi kljub temu plačal mastne denarce.

Sodobne kitare seveda pri poškodovanem laku zgubljajo nekaj vrednosti, enako kot avtomobili. To se mi zdi normalno, saj so nakupi takšne opreme izrazito subjektivni. Kdor vidi poškodbe na kitari in ob nakupu kaže znake nejevolje, to še ne pomeni, da zbija ceno. Vsak izmed nas bi se v taki situaciji rad prepričal, da prodajalec ni bil namenoma malomarni lastnik.

Kitara je orodje in na vsaki pride do znakov uporabe. Še največji picajzl ima holograme na laku. Funkcionalno gledano ohranjenost laka nima nobene zveze z delovanjem kitare. Signal gre v vsakem primeru nemoteno do ojačevalca. :)

Se mi zdi, da se kitaristi zadnje čase dobro usmerjamo v manj kompliciranja okrog tega. Tudi pri navdušencih za starodobnike (avte, kolesa, motorje itd.) je originalna barva vredna več kot obnovljena. Tudi meni je lepše pogledati 50 let star kos lesa ali kovine, ki ga prekriva prav toliko let stara barva (ali njeni ostanki). Potem veš, da ta zadeva kljubuje zobu časa že več desetletij. Alive and still kickin'.

Čeprav sem neobremenjen z obrabo, sem po naravi še vedno posebno previden. Zakaj bi delal škodo, če ni potrebno? Nekateri včasih malomarno ravnanje upravičujejo z idejo, da to daje "mojo". :? Mojo da igranje, ne pa drgnjenje ob nočno omarico. :mrgreen:
 
 
 
 
merk
Uporabniški avatar
kitarski heroj


Prispevkov: 1090
Pridružen: 19 Sep 2004, 10:31
Kraj: Murska Sobota


Odgovor Objavljeno: 09 Mar 2016, 13:26 

kar je napisal mesh, drži. vsaj moja logika je enaka njegovi.
najhuje mi je prebirati oglase, kjer se prodajajo stari instrumenti - skoraj nič igrani. to je zame dobesedno GREH! v takih glasbilih je ponavadi sama ekonomija.
res je, da imam v sebi tudi košček kolekcionarskega, ampak primarna je vedno in bo uporabnost in navezanost. vse moje kitare kažejo znake uporabe in so dnevno "zlorabljene" in v vsaki rani je neka zgodba, spomin, ... in dokler še pamet dela, nostalgija velikokrat celo pride prav.
zato me "lepotne poškodbe" sploh ne motijo, če ne nastanejo namerno. prav tako, kot nikoli ne bom in nisem razumel brutalnosti nad instrumenti, pa tudi če je avtor sam hendrix!
ker sem rasel skoraj paralelno s tem obdobjem in dal nekaj skozi, si upam trditi, da to nima prav nič opraviti ne z "trenutno zanesenostjo" ali narkotiki - celo kontradiktorno je takratnim pogledom flower power generacije. ampak kupim tudi to - bili so neki "posebni časi". :peace:
in kot lep spomin na stare čase naj tako tudi ostane. IMO
 
 
 
 
Leon
Uporabniški avatar
Slin
Slin


Prispevkov: 8899
Pridružen: 30 Okt 2005, 20:48
Kraj: Murska Sobota / Ljubljana


Odgovor Objavljeno: 09 Mar 2016, 14:08 

Mi je kar zanimiv odnos, da nekdo želi "nov" zdrgnjen in spraskan instrument, sem tudi pristaš, da to narediš sam. Ampak pri meni se pa dogaja ravno obratna slika - kitare igram non-stop, ampak imam na vseh kitarah tanke 9-ke, igram z zelo nežnim občutkom, tudi kadar igram hiter funk, saj s 3mm trzalico strune ne moreš ubrat tako, da se trzalica upogne, temveč moraš struno zaobit in zgolj "podrgnit", zato sam igranje dojemam bolj kot "brisanje s čopičem po strunah" in ne tepež. Prav tako kitare redno čistim in vzdržujem (ubiralka, trup) na vsake 2 tedna. Posledično se pri meni razen občasnih odrgnin (če se kam kitara butne na koncertu) na prečkah, ubiralki in sami kitari skorajda ne pozna več let igranja. Pa imajo zame, ker sem na njih preigral stotine in stotine ur, ogromno mojota.

Potem pa primem kitaro enega kolega kitarista (katerega igranje ni ravno presežek), ki naravnost brutalno tišči strune v vrat in posledično zdrgne prečke v štirih/petih letih za tričetrt njihove višine, trup zdrgnjen do amena, kitara igrana na številnih koncertih, izgleda kot da bi morala imeti na tono mojota... pa je takšen hlod od kitare, da bi se zjokal.

Verjamem, da je nekaj na tem, da se v lesu razporejajo molekule glede na rezoniranje in sčasoma to, kar bolj igraš, tudi bolj rezonira (vsaj pri violinah naj bi to držalo). Zato bi znalo bit, da bi mi bila kitara od nekoga, ki je vajen igrat disonančne zadeve ali igra samo pretežno na enem delu vratu, tonalno nevšečna na določenih legah... zadnje čase kar precej tipljem po tej teoriji :mrgreen:
 
 
 
 
constant mesh
vzhajajoča zvezda


Prispevkov: 206
Pridružen: 09 Mar 2010, 00:12
Kraj: MS


Odgovor Objavljeno: 10 Mar 2016, 17:14 

Citiram:
Verjamem, da je nekaj na tem, da se v lesu razporejajo molekule glede na rezoniranje in sčasoma to, kar bolj igraš, tudi bolj rezonira (vsaj pri violinah naj bi to držalo). Zato bi znalo bit, da bi mi bila kitara od nekoga, ki je vajen igrat disonančne zadeve ali igra samo pretežno na enem delu vratu, tonalno nevšečna na določenih legah... zadnje čase kar precej tipljem po tej teoriji


V prvem delu imaš popolnoma prav. Vsak akustični inštrument zveni optimalno, če je igran. To ima vpliv na celično strukturo lesa. Zato obstaja ToneRite. :) Celice se ob neigranju rahlo sesedejo. Nato se znova odprejo zaradi vibracij od igranja.

To da bi pa igranje lepih melodij izzivalo boljšo kvaliteto v zvoku, se mi pa zdi malo tako-tako. Les vibrira neglede na to, kateri ton ali struno igraš.

Pri električnih kitarah se bolj izrazito slišijo mehki vratovi in tisti brez zadostne tenzije. Nekdo lahko letno nabije na električno kitaro ure in ure igranja, ampak če je ne bo sproti nastavljal, bo zvenela enako crknjeno kot tista, ki visi leta in leta.
 
 
 
 
Videc
Uporabniški avatar
Doniral 2011
Doniral 2011


Prispevkov: 1612
Pridružen: 01 Mar 2006, 15:01
Kraj: Savinjska


Odgovor Objavljeno: 10 Mar 2016, 17:22 

Meni se pa zdi, da če si kupil novo kitaro s svojim denarjem, boš verjetno pazil nanjo. Relic kitare so po mojem mnenju pač prodajni artikli, za takšne, ki nimajo časa, da bi sami izrabili lak, ... in se mi zdijo skoraj smešni tisti (samo moje mnenje in mogoče nisem uporabil prave besede), ki kupijo takšno kitaro, za takšne cene kot se prodajajo (govorim o novih kitarh, ki se "relic").
Se zgodi, da udariš kam, se pozna.
Se zgodi, da se lak zbrusi na mestih, kjer imaš roko.
Ok, recimo temu, dobi kitara mojo.

Ne pristajam pa na to, da nekdo kitaro namerno meče, udarja z njo, itd. Da je sesuta, pobuškana, ima "mojo".
Takšna kitara zame nima vrednosti, pa čeprav bi nanjo igral Jimi Page.

@Leon in @Constan Mesh: glede tega, kar pravita v zadnje sestavku ... To bi lahko že sodilo na področje psihoakustike. Podobno vprašanje si lahko zastavimo: kaj zveni bolje, CD ali vinilka? Eno je pretvorjeno v digitalno obliko in nato nazaj v analogno z AD/DA/AD pretvorniki, z določenimi biti, koliko informacij se izgubi?
 
 
 
 
gibsonlespaul
one man band


Prispevkov: 94
Pridružen: 13 Feb 2012, 21:17

Odgovor Objavljeno: 10 Mar 2016, 20:21 

Psihoakustika-cistitam,res dober izraz,si ga bom izposodil.

Sicer pa - ja vinilke so boljse.
 
 
 
 
nordic
one man band


Prispevkov: 60
Pridružen: 06 Nov 2013, 09:54

Odgovor Objavljeno: 11 Mar 2016, 09:59 

Izraz psihoakustika je zelo običajen in pogost v neki drugi glasbenointuziastični sferi, pravzaprav je eden osnovnih povodov za nestrinjanja in goreča izražanja svojih stališč :D

Posploševat, da so vinilke boljše je tudi nevarno početje. Poskusi kakšno ponesrečeno od Jugotona, Helidon in Suzy sta tudi imela svoje cvetke......vinilka je boljša samo v primeru, da je res iz dobrega in primerno težkega vinila, da je odtis kvaliteten, da je plošča dobro očiščena, ravna...

Informacij se med AD/DA pretvorbo ne izgubi veliko, oziroma jih ni v primerjavi z LP nič manj (detajli, prostorske informacije so tu), le njihova narava se nekoliko spremeni, recimo, da je LP bolj življenski. Se pri digitalni fotografiji izgubijo informacije napram filmu? Lahko bi rekli, da jih je celo več, če primerjamo s filmom ISO 400, ki ima že večja "zrna". Slika s filma ima kljub temu svoj čar, neko dodano "globino", plus tega je resnični prenos dogodka, ki se lahko nekoliko korigira pri razvijanju, sicer pa ni fotoshopa in naprave s svojimi čipi ne oblikujejo slike po svoje. Nekako podobno vidim CD/LP razliko. Slikam pa z digitalcem in vglavnem poslušam CD ;) .

Nisem ruknen na neke stare relic kitare, nova postarana mi je všeč na oko zelo redka. Zdajle se spomnim samo ene, Vintage strat, mislim, da Summer Of Love model, v glavnem neka power flower poslikana kitara, ta mi je simpatična. Tudi signature modelov ne bi kupoval samo zaradi podpisa, po tolikih letih poslušanja in srečanji z takšnimi in drugačnimi muskontarji nimam nikogar za tako pomembno osebo, da bi ga malikoval. Spoštoval ja, se mu klanjal do podna pa ravno ne. Zgodilo se mi je, da sem ravno v svoji King Crimson fazi spil pivo skupaj z njihovo tedanjo ritem sekcijo, to so čisto običajni ljudje, ki obvladajo svoj posel. To se mi je kasneje potrdilo še ničkolikokrat...Nisem imel pa stikov z "zvezdami", teh itak ne poslušam dosti in me tudi kot osebnosti ne zanimajo - imajo preveč opravka s svojim izgledom in javno ter odrsko podobo, znotraj vprašanje koliko se jim dogaja :mrgreen: .

Ko smo ravno v temi servis kitar, hvala Constant Meshu za posredovana navodila in tungovo olje.
 
 
 
 
Mar]{o
gospodar strun


Prispevkov: 862
Pridružen: 04 Jan 2005, 10:46
Kraj: Ljubljana


Odgovor Objavljeno: 24 Avg 2016, 11:39 

Pozdravljeni,

lahko kdo priporoča mojstra (poleg Šinkota) za menjavo nuta in dober setup električne kitare? Po možnosti v Lj. oz. okolici... Preferiram kvaliteto > cena.



Hvala vnaprej...
 
 
 
 
alexjump
Uporabniški avatar
vzhajajoča zvezda


Prispevkov: 349
Pridružen: 08 Maj 2010, 08:14
Kraj: KP


Odgovor Objavljeno: 28 Avg 2016, 13:08 

Moje skromno mnenje oz. izkušnje glede starih kitar je, da z leti les spreminja( pa ne samo les, tudi mageti v samem pick-upu spremenijo zvok,zaradi rahlega razmagnetenja).
Kar sem imal priliko igrati na stare "vintage" instrumente (vključno z mojo stratocasterco l.70) mi delujejo nekako bolj "mehko" napram glac novim inštrumentom.Sam osebno nimam nič proti obrabljenim kitaram (sem spadajo tudi razni udarci, ki spremljajo vse glasbenike, ki so veliko na odrih).
Imel sem imel velikokrat pošpricane kitare od pive, špricarjev in podobnih pijač. Tudi to je del koncertov.Nadalje je tu še pot, ki kaplja na kitaro (v kakšnem vadbenem placu brez klim), tudi kri izza nohta je že pritekla na ubiralko. In vse to da pravi "film" na kitari.
Je pa po drugi strani tudi res, da skrbim za vse kitare enako s tem, da jih redno čistim, ubiralke naoljim z fret doctorjem,floyd rose-om dodam kako kaplico strojnega olja, da vse lepše "teče"in štima,in vratove redno kontroliram in po potrebi naštelam truss rode. Se pravi-vse mora štimat v nulo, četudi je instrument vintage.
Meni vintage kitara nič ne pomeni, če je veslo za igrat.To se mi je zgodilo nazadnje v studiu, ko nam je kolega posodil stratocaster l.65 (takrat je kupil novo!!), pa je za vraga nismo mogli naštelat pa še vrat je bil zvit in so bile strune svetlobno leto daleč od prečk. Taka kitara je dobra samo v toliko, da ima neko vrednost in pa, da jo obesiš na steno namesto slike.Ker vsaj izgleda res lepo.
 
 
 
 
pissdrunx
Uporabniški avatar
doniral2010
doniral2010


Prispevkov: 2863
Pridružen: 19 Jan 2005, 17:32
Kraj: LJ


Odgovor Objavljeno: 07 Okt 2016, 10:33 

da še jaz vprašam, komu se še kaj vozi kitare v okolici Lj, razn Šinkotu? Sicer mi je skoz on servisiral, sam včasih ma gužvo in res traja, da se kitaro dobi nazaj. Mel bi pa prečke za poštimat predvidevam in tudi jaz preferiram kvaliteto pred ceno.
 
 
 
 
Leon
Uporabniški avatar
Slin
Slin


Prispevkov: 8899
Pridružen: 30 Okt 2005, 20:48
Kraj: Murska Sobota / Ljubljana


 
 
 
 
Robi Rob
Uporabniški avatar
reverb fanatik


Prispevkov: 489
Pridružen: 14 Apr 2010, 16:50

Odgovor Objavljeno: 07 Okt 2016, 15:25 

conti res odsvetujem. cene in odnos in neke finte so narobe obrnen ta thumbsup
Tukaj je prostor za vaš oglas
 
 
127 prispevkov • Stran 8 od 91 ... 5, 6, 7, 8, 9
 
 
Pojdi na: